Doc. dr. Mit Bračič je v svoji kliniki za sodobno zdravljenje poškodb Global Treatment Clinic, ki je del mreže izvajalcev zdravstvenih storitev Varuha zdravja, združil znanja fizioterapije, diagnostike in kinezioterapije. Sicer zaključuje svoj drugi doktorat iz fizioterapije, a v pogovoru navduši s prizemljenostjo.  Njegov primarni cilj je zagotoviti zdravje posameznika in neovirano gibanje njegovega telesa. Kot strokovnjak za funkcionalno diagnostiko sodeluje s športnimi zvezami in olimpijskimi komiteji doma in v tujini. Pogovarjali smo se o sodobnemu pristopu k zdravljenju poškodb, ki ga razvija, o tem, kako ga je pot pripeljala do odprtja lastne klinike in kako je letošnje nekajmesečno obdobje prekinitve nenujnih storitev, kamor je fizioterapija uvrščena, posvetil razvoju lastne metodologije zdravljenja. Povedal je še, kako gleda na dodatna zdravstvena zavarovanja in kako pogosto bi morali zaposleni v pisarni vstati od mize, da razgibajo obremenjene mišice.

Na spletni strani imate zapisano, da v vaši kliniki za zdravljenje poškodb, Global Treatment Clinic, poteka najbolj sodobno zdravljenje poškodb. Kako se vaše metode razlikujejo od drugih načinov zdravljenja?

Že od nekdaj celostno gledam na zdravljenje in na telesno pripravo. Sodobna fizioterapija v svetu vsebuje ne samo manualne fizioterapije ali instrumentalne fizioterapije, temveč tudi vadbeno fizioterapijo. To je zelo pomembno. Vadba je pri rehabilitaciji določene poškodbe zelo pomembna. Četrta stvar, ki sem jo jaz v Sloveniji prvi uvedel, pa je funkcionalna diagnostika. Poleg slikovne diagnostike, kot je magnetno slikanje, ultrazvok ali CT, potrebujemo tudi objektivno oceno telesa pacienta in pa poškodbe. Diagnosticirati moramo, zakaj je prišlo do poškodbe, kakšni so vzorci gibanja pacienta ter kakšno je njegovo mišično stanje, kakšna je njegova sestava, ali ima prekomerno telesno težo, veliko ali majhno mišično maso … to so vse tako imenovani prediktorji, ki nam povedo, zakaj se je poškodba zgodila.

Kaj je tisto, kar vaši pacienti najbolj pohvalijo? Nam lahko zaupate kakšno njihovo izkušnjo?

Že od nekdaj stremimo k temu, da imamo tudi najboljšo tehnologijo za zdravljenje, torej najboljše aparate, ki jih lahko dobimo na trgu. Naš cilj je, da paciente čim manj obsevamo z laserji, magneti ipd. Telesa namreč ne smeš prekomerno obsevati, ker lahko tudi to na dolgi rok povzroči poškodbe. Zato kupujemo najboljšo tehnologijo, ki nam omogoči, da z manjšim številom obsevanj dosežemo boljše učinke zdravljenja. Ljudje ne potrebujejo več po trideset obravnav, kot je bilo nekdaj. Danes lahko že z desetimi obravnavami zelo veliko narediš, če se postopka lotiš s sodobno tehnologijo in to kombiniraš z vadbo. Kot primer lahko navedemo, da z najnovejšim laserjem terapija traja samo 2 min in so učinki izjemno dobri.

Zakaj ste se odločili odpreti svojo kliniko? Kdaj ste se odločili za ta korak?

V preteklosti sem se ukvarjal z vrhunskim športom. Do leta 2010 sem bil zaposlen na Inštitutu za šport RS, potem pa sem se na povabilo izvršnega direktorja Zavoda za varstvo pri delu v Ljubljani lotil gradnje Centra za medicino in šport. To je bil prvi slovenski center za celostno zdravljenje športnikov. Tam smo prvič združili zdravnike, fizioterapevte in trenerje. Tako smo Olimpijskemu komiteju Slovenije nudili celosten program. To je bil prvi večji projekt celostne obravnave. Leta 2014 sem se preselil v Baku v Azerbajdžanu, kjer smo za potrebe evropskih olimpijskih iger (op. p.: prve evropske igre l. 2016) zgradili ogromno športno medicinsko kliniko za priprave športnikov, diagnostike, rehabilitacije in podobno. Ko sem se vrnil iz Azerbajdžana, sem veliko premišljeval o tem, da bi svoj način delovanja z vidika telesne priprave vrhunskega športa razširil še na zdravljenje. K sodelovanju sem povabil nekatere slovenske fizioterapevte, s katerimi smo leta 2015 odprli prvi Global Sports Clinic v Sloveniji. Tam smo začeli s celostno obravnavo rehabilitacij športnikov, pozneje pa smo te modele, ki smo jih razvili na športnikih, ponudili še ostali populaciji. Leta 2018 smo začeli premišljevati o tem, da se malo odmaknemo od vrhunskega športa in se s svojim znanjem, tehnologijo in vsemi modeli zdravljenja posvetimo splošni populaciji, torej otrokom, mladostnikom, delovni populaciji in starostnikom. Tako je nastal Global Treatment Clinic.

Kako je epidemija covida-19 vplivala na vašo dejavnost?

Epidemija je na našo dejavnost zelo vplivala. Že 16. marca je bil izdan ukrep, da moramo zapreti dejavnost, ker je fizioterapija uvrščena med nenujne zdravstvene dejavnosti. S tako opredelitvijo se sam sicer ne strinjam. Fizioterapija je med prvimi nujnimi zdravstvenimi dejavnostmi v Sloveniji, ker je bilo v času covida-19 ogromno število poškodovanih in operiranih, operacije se namreč načrtuje za zimske mesece. Mnogi so ostali brez strokovne podpore z vidika fizioterapije. Takrat dva meseca nismo mogli delati. Naše delo je bilo tako okrnjeno, da smo morali nekaj zaposlenih odpustiti. Smo pa v tem času ogromno delali na reorganizaciji in optimizaciji dela, marketingu, razvoju novih metod zdravljenja in testiranja. Maja, ko smo lahko spet začeli delati, smo stvari zagnali na nov način in začeli delati z novo ekipo.

Kako ocenjujete področje fizioterapije v javnem zdravstvu?

Že leta 2010, ko sem začel delati na Zavodu za varstvo pri delu, smo bili pobudniki, da se koncesija za preglede športnikov podeli tudi zasebnikom. Tega takrat nismo dosegli. Fizioterapevtske ambulante v Sloveniji so izjemno podhranjene z vidika tehnologije in tudi prostorsko. Fizioterapevti so bistveno preobremenjeni, vsak fizioterapevt, ki dela v zdravstvenem domu, mora v enem letu obdelati okoli tristo različnih diagnoz. To je bistveno preveč in pomeni, da se fizioterapevt ne more zadostno posvetiti določenemu pacientu. Tudi število terapij, ki jih pacientu določi javni sistem, je premajhno. Ob tehnologiji, ki jo uporabljajo in dejstvu, da ne izvajajo dovolj vadbene fizioterapije, fizioterapevti  v javnem sistemu ne morejo pozdraviti človeka v taki meri, da bi bil normalno sposoben za delo in rekreacijo.

V oktobru je bil sprejet zakonodajni paket, t. i. PKP5, ki med drugim določa ukrepe za skrajševanje čakalnih dob. Med njimi je predvidena objava nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, na katerem se boste za programe potegovali tudi zasebniki. V zvezi s tem so se pojavili določeni očitki, češ da gre za privatizacijo zdravstva. Kako jih komentirate?

Razumeti je treba, da smo eni čisti zasebniki, ki smo ves svoj kapital, ki smo ga v preteklosti zaslužili, vložili v svoje ambulante, prostore, razvoj kadra, nakup sodobne tehnologije. Številke gredo tu do milijona evrov, denar pa smo sami zaslužili. Glede na to, da nismo nikoli izvajali koncesij, mi državi v tem primeru zastonj ponudimo utečen sistem, ki smo ga sami razvili. Država bi nam ponudila le plačilo storitev, ki jih izvajamo, ni pa nam kupila prostorov, aparatov ali nam razvila kadra. Zato ni nobena napaka, če nam država plača uro našega dela, če svoje storitve ponudimo na razpolago. Zasebniki imamo dovolj dela in če državi ponudimo pomoč iz lastnih resursov in kapitala, je lahko država le vesela, da smo pripravljeni to narediti. Tudi pacienti, ki bodo prišli k nam in bodo prejeli našo storitev, bodo zelo pozitivno presenečeni. Sem pa proti dvoživkam, da zdravniki, ki delajo v javnem zavodu UKC, obenem še vodijo svoje podjetje, svojo »bypass«, obvodno ambulanto in si tja pošiljajo paciente. Sem proti temu. Ali si v javnem zavodu in si osredotočen na to delo ali pa si zasebnik. Dajmo narediti jasno ločnico in ne bo težav.

Vse težji dostop do zdravstvenih storitev vpliva na povečano povpraševanja po dodatnih zavarovanjih. Naša Zdravstvena polica omogoča hiter dostop do vrhunskih zdravstvenih storitev, ki jih opravijo tudi v vaši kliniki. Kako vi gledate na to sinergijo, na dodatna zavarovanja in sodelovanje z vami, ter na razvoj tovrstnih zavarovanj?

Z Vzajemno smo začeli sodelovati že v času, ko sem bil na Zavodu za varstvo pri delu, takrat smo bili del Vzajemne Net. ZVD je bilo lastniško podjetje in nudili smo izjemno dobre storitve na področju zdravstva. Pozneje, ko sem začel z uradno fizioterapijo, smo se povezali z Vzajemno in tudi drugimi zavarovalnicami. Pacientom smo vedno nudili vrhunsko fizioterapevtsko storitev in učinkovito zdravljenje. Te modele podpiram. Če ljudje želijo v svoje zdravje vložiti več sredstev, naj jih vložijo po lastni presoji, ne da so prisiljeni v plačevanje določenih prispevkov. Sistem je treba gledati bolj demokratično.

V desetih letih, odkar se je pojavilo dodatno zavarovanje, so ljudje v Sloveniji začeli razmišljati v tej smeri, da določen del svojega mesečnega budžeta namenijo svoji zdravstveni varnosti. Torej temu, da imajo v primeru poškodbe takojšen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev. Normalno je, da v javnem zdravstvenem sistemu, ker je napačno zastavljen in zastarel, ne moreš priti takoj do zdravniške pomoči, ki bi jo potreboval, zato greš v zasebni del zdravstva uveljaviti svojo Zdravstveno polico. Jaz celo spodbujam, da ljudje začnejo premišljevati o svojem zdravju, ker se populacija stara, živeli bomo 85, 90 let. Varovanje zdravja pa ni le, da zdravo jem, je tudi to, da skrbim za svoje telo, če se zgodi poškodba. Da si zagotovim dobro zdravstveno storitev, pa naj bo to zobozdravnik, ortoped ali fizioterapevt. V tujini je to že nekaj normalnega, predvsem, če se ukvarjam z rekreacijo.

Kakšni pa so odzivi zavarovancev, ki pridejo k vam v ambulanto?

Moram reči, da ljudje, ki še nikoli niso bili v zasebnem zdravstvu, so izjemno presenečeni. Imamo nadstandardno velike ambulante, sodobno opremo, zelo izobražene fizioterapevte, ki so strokovnjaki na svojem področju. Svoje fizioterapevte izobražujemo, da postanejo eksperti za določen del zdravljenja. Znanje se tako širi, da se nekdo osredotoči na hrbtenico, drugi le na ramenski obroč. Kot lastnik klinike vedno poudarjam, da ni pomembno, koliko časa bomo porabili za določenega pacienta. Porabili ga bomo toliko, kot ga pacient potrebuje. Nimamo štoparic, da bi po 25 minutah metali človeka ven. Če pacient potrebuje eno uro obravnave, jo bo pri nas dobil. Pomembno je, da opravimo tisti postopek, ki smo ga določili za njegovo zdravljenje.

V današnjem, sodobnem delavniku, pogosto obtičimo za pisalno mizo v sedečem položaju, gledamo v ekran, tipkamo in premikamo miško. Do kakšnih poškodb, ki so posledica prisilne drže, lahko pride v pisarni? Kako jih lahko preprečimo?

Priporočila za pisarniške delavce so, da naj bi tako kot učenci v šoli vsakih 45 minut vstali, naredili raztezne ali krepilne vaje za hrbtenico in noge ali se tudi le sprehodili, da razbremenijo mišice, ki so pri sedenju najbolj aktivne. Zgornji del telesa je pri delu z računalnikom najbolj obremenjen, vratne mišice, ramenski obroč, roke, zapestje. Te dele je treba ustrezno sprostiti vsakih 45 minut, vzame pa nam nekje pet minut in dobro bi bilo, da bi to ljudje preventivno izvajali.

Suzana Žbogar, Vzajemna #varuhzdravja

Več o sodobni fizioterapiji si lahko ogledate v videu:

SODOBNA FIZIOTERAPIJA GLOBAL TREATMENT CLINIC