MERJENJE VZDRŽLJIVOSTI
Uspešnost v športu je odvisna od številnih dejavnikov. Med njimi zelo pomembno vlogo igrajo tudi telesne oz gibalne sposobnosti, znotraj njih pa tudi hitrostna vzdržljivost.
Primer iz športa:
V štiridesetih minutah igre košarkar v povprečju opravi približno 4500 m poti, s povprečno hitrostjo nekaj manj kot 2 m·s-1 (Erčulj in sod., 2007). Gibanja, ki jih izvaja so zelo raznovrstna, razlikujejo se v intenzivnosti in dolžini. Po ocenah nekaterih avtorjev (Brittenham, 1998; Marlow, 2003) je košarka 20 do 30% aerobna in 70 do 80% anaerobna športna dejavnost. Različni načini, hitrost in dolžina (trajanje) gibanj v košarki se odražajo v parametrih t.i. notranje obremenitve med katere prištevamo tudi srčni utrip. Povprečni srčni utrip košarkarja na tekmi v 40 minutah čiste igre znaša po ugotovitvah nekaterih avtorjev (Abdelkrim in sod., 2007; McInnes in sod., 1995) okoli 170 udarcev v minuti kar znaša približno 90 % maksimalnega srčnega utripa.
TELEMETRIČNO MERJENJE SRČNEGA UTRIPA – POLAR TEAM SYSTEM 2
Uporaba telemetrične tehnologije Polar Team Sistem omogoča v primerjavi s klasičnim načinom merjenja srčnega utripa precejšnje prednosti. Te še posebej pridejo do izraza prav v igrah z žogo. T.i. telemetrija odpravlja večino slabosti oz. pomanjkljivosti zaradi katerih je merjenje utripa na klasičen način pri omenjenih športih manj uporabno. Osnovna ideja telemetrične metode merjenja srčnega utripa je merjenje na daljavo. Sistem z velikim dometom omogoča uporabnost celo v nogometu, kjer so razsežnosti igrišča in s tem razdalje med merjenimi igralci in sprejemnikom tudi do 100 m. Igralcem tako sprejemnika ni potrebno imeti pri sebi oz. ga nositi na zapestju ali kje drugje na telesu. Opremljeni so le z oddajnikom, ki ga s pomočjo elastičnega pasu, tako kot pri klasičnem merjenju, pritrdimo na prsi. Dovolj močan sprejemnik daje trenerju takojšno povratno informacijo o srčnem utripu športnika in omogoča spremljanje intenzivnosti vadbe v realnem času.
V zadnjem času za potrebe treninga in testiranj vse več uporabljamo sistem, ki ga je razvilo finsko podjetje Polar. Razvit je bil za potrebe nogometa, vendar smo ga najprej začeli uporabljati v rokometu (RK Krim, RK Podravka, RK Budučnost, Slovenska, Hrvaška in Norveška rokometna reprezentanca), nato pa tudi v košarki. Sistem je zasnovan na principu telemetrije. Močan oddajnik, ki je nameščen v oddajnem pasu (podobno kot pri klasičnem načinu merjenja srčnega utripa) s pomočjo bluetooth tehnologije prenaša podatke o srčnem utripu športnika do sprejemnika oz. antene, ki je nameščena na primernem mestu ob igrišču. Domet oddajnika oz. antene znaša v idealnih pogojih do 100 metrov. To pomeni, da se merjenci lahko oddaljijo od antene največ 100 metrov, da ta lahko še sprejme signal. Neposredna povezava med anteno in računalnikom omogoča, da podatke o srčnem utripu sproti spremljamo na računalniškem monitorju in to za vse merjene igralce hkrati. Če želimo lahko prikaz srčnega utripa s pomočjo dataskopa celo projiciramo na platno ali steno dvorane in s tem omogočimo spremljanje podatkov tudi samim športnikom.
Priložen računalniški program omogoča različne grafične načine prikazovanja podatkov. Spremljamo lahko absolutne in relativne vrednosti srčnega utripa ter podatke o coni srčnega utripa v kateri se merjenec nahaja. Možen je pogled s številčnimi vrednosti v tabelarični obliki, obliki diagrama oz. krivulje in posebnih merilnikov s kazalci. Relativne vrednosti srčnega utripa so določene z odstotkom maksimalnega utripa, cone utripa v katerih se merjenec nahaja pa glede na predhodno nastavljene vrednosti oz. odstotke maksimalnega utripa. Določimo lahko pet con srčnega utripa. Privzete vrednosti so: 0 – 60%, 60 – 70%, 70 – 80%, 80 – 90% in 90 – 100% maksimalnega utripa. Podatke o maksimalnem srčnem utripu in o coni srčnega utripa, moramo pred začetkom merjenja vnesti v računalnik. Ko smo vnesli merjence in njihove podatke jih lahko razporedimo tudi v skupine (npr. po igralnih mestih, selekcijah, starosti). Pred začetkom merjenja le izberemo oz. označimo igralce, ki smo jim namestili oddajne pasove oz. želimo spremljati njihov srčni utrip in lahko začnemo z merjenjem.